Gregorjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne, ki je 12. marca, se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Po starem julijanskem koledarju, je imel na prvi spomladanski dan god svetnik  Gregor, ki je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja.

  Ko se je leta 1582 spremenil koledarski sistem iz julijanskega v  gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj na 12. marec. Gregorjanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikem, temveč po papežu Gregorju XIII, ki je živel približno tisoč let pozneje.

Pravijo, da se na gregorjevo ptički ženijo, kar pa ne velja povsem, saj se ženijo tudi na vicencijevo, 22. Januarja ter tudi na Valentinovo 14.februarja in vsak predel Slovenije ima glede tega praznika svoj izrek. Sv. Gregorij pa je zavetnik rudnikov, zidarjev, učenjakov, učiteljev in študentov, priporočale pa so se mu tudi žene za rodovitnost, preprečeval je kugo itd. Bil pa je tudi patron glasbenikov, pevcev in pevskih zborov. Proslavil se je s tem, da je uredil cerkveno petje – gregorijanski koral.

Obstajajo tudi pregovori, ki so povezani z gregorjevim in se nanašajo na poljska dela in prinašajo nasvete kmetom, kako ravnati, da bo letina obilna. Nekaj značilnih pregovorov se glasi: Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni ali pa: Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo. Pa še tale: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi in staro ženo kruha prosi. V preteklosti so mnogi upoštevali te pregovorne nasvete in so vedeli, kakšna bo letina.  

V zvezi z gregorjevim so na Slovenskem povezani številni običaji in navade. Še danes ob gregorjevem spuščamo v vodo barčice, ki simbolizirajo “met luči v vodo”, oziroma konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je dan že dovolj dolg, da se delo lahko opravi tudi ob dnevni svetlobi. Lepo je gledati v reko ali jezero, kjer plavajo barčice. Tedaj se zbere velika množica ljudi, ki z zanimanjem opazuje to procesijo na vodi. Veselijo pa se tudi otroci, saj jim plavajoče lučke pričarajo praznično in pravljično vzdušje in njihove oči postanejo velike in radovedne ob tem dogodku. Zaljubljenci si bodo ob prizoru še raje izmenjali zaljubljene poglede in si izrekli kaj lepega in skrivnostnega. Vsekakor je to lep praznik, saj spodbuja lepo čustvo ljubezen, ki se mora vedno negovati in spodbujati, da ne zamre. Če bomo imeli veliko ljubezni v srcu, bomo to tudi sejali in poželi lepe sadove.